Zelo enostavno – tvoja izvedba počepa je nepravilna oziroma v njej ni prisotne biomehanike! (Ne, tvoj trener ti ne laže zato, ker te ne mara – enostavno ne ve bolje.)
Pri počepu se gibanje dogaja v treh sklepih: kolku, kolenu in gležnju.
(Ne, hrbtenica ni četrti sklep – če se premika preveč, imaš problem.)
Vsi trije sklepi nimajo enake funkcije. Najbolj “mehanski” med njimi je kolčni sklep – okroglaste oblike, ki omogoča gibanje v vseh telesnih ravninah. Koleno in gleženj te funkcije nimata.
(Če hočeš, da kolena zdržijo, jim ne daj nalog, ki niso njihova služba.)
Ker je kolk največji sklep, ga je treba maksimalno obremeniti, da se kolena čim bolj razbremeni.
(Prevedeno: rit dela, kolena počivajo.)
Zato počep začnemo v kolkih, ne v kolenih. Kolena potisnemo navzven in – zelo pomembno – naj gredo čez prste na stopalih.
(Mit “kolena ne smejo čez prste” je star kot VHS kasete – in enako zastarel.)
S tem zmanjšamo torzijske in strižne sile na pogačico kolena in poskrbimo, da bo tvoje telo delovalo kot dobro namazan stroj – brez nepotrebnih “popravkov pri mehaniku” (beri: ortopedu).
(Ker nihče noče menjat kolenskih ležajev pred 40. letom.)
Avtor: admin
Te bolijo kolena pri počepu in ne veš zakaj?
Mobilizacija – temelj gibanja
Ko smo bili še otroci smo vsi, razen redkih izjem, posedovali polno gibljivost. Nobenemu izmed nas ni bilo npr. problematično izvesti prevala, dvigniti iztegnjenih rok nad glavo ali preiti v polni čep.
To sposobnost, ob odraščanju, večina žal izgubi. Zakaj?
Predvsem zaradi kršenja enega osnovnih gibalnih principov uporabe-neuporabe. Le pomislite, kdaj ste nazadnje čepeli, izvedli preval, most ali dvignili iztegnjene roke nad glavo.
Česar ne uporabljamo, izgubimo.Potemtakem bi ob neprekinjenem in rednem izvajanju polnih sklepnih obsegov gibalnih vzorcev in položajev, ohranjali tudi polno gibljivost.
Polna gibljivost nam zagotavlja:
- boljše počutje
- lažje prenašanje napora
- večjo ekonomičnost gibanja
- manjšo verjetnost poškodb.
Na drugi strani pa se okrnjena/zmanjšana gibljivost odraža tako v spremenjeni statiki (umirjenost) sklepnih sistemov (telesna drža), kakor tudi v preoblikovanju dinamičnih nalog (gibalni zamenjavi).
Povečana zategnjenost ali neelastičnost mehkega tkiva (mišice, ovojnice, koža…) zmanjšuje ekonomičnost in gladek potek gibanja.
Pomen polne gibljivosti je torej tesno povezan z mehaniko gibanja slehernega posameznika.
Če posedujemo omejeno gibljivost, bo naša mehanika gibanja nekvalitetna in kot posledica tega neučinkovita.To predstavlja višji energetski vložek, torej neekonomičnost, izčrpanje energije, porušeno stabilnost, neenakomerno obremenitev telesnih segmentov, slabo kontrolo gibanja itd., kar ima za posledico slabši izkoristek v zmogljivosti in hkrati večjo verjetnost za poškodbe, bolečine ter razvoj mišično-skeletnih kroničnih sindromov.
Mobilizacijske tehnike: Mobilizacijske tehnike kot priprava na gibanje
V programu Move Smart mobilizacijske tehnike predstavljajo ključen del priprave telesa na gibanje in so obvezen uvod v vsak vadbeni proces.Te tehnike vključujejo:
- mobilizacijo sklepov
- mobilizacijo mišic
- mobilizacijo ob-sklepnih mišic
- masažo mehkega tkiva
- masažo fascij
Uporabljamo jih za: - ogrevanje pred izvajanjem osnovnih gibalnih vzorcev
- sproščanje napetosti v tkivih
- povečanje gibljivosti
- izboljšanje telesnega občutka in kontrole nad gibanjem
Mobilizacijske tehnike so uporabne tudi pri rehabilitaciji, saj pomagajo pri: - obnovi gibanja po poškodbah
- zmanjšanju bolečin
- preprečevanju kompenzacijskih vzorcev
Program Move Smart vključuje mobilizacijske tehnike, razdeljene glede na telesne regije, s poudarkom na funkcionalni gibljivosti, sprostitvi napetosti in pripravi na osnovne gibalne vzorce. Tehnike so sistematično razporejene in zajemajo celotno telo – od gležnjev do vratne hrbtenice.
Razvojna kineziologija – dinamična nevromuskularna stabilizacija
IZPELJAVA DOJENČKOVEGA GIBANJA V 1. LETU STAROSTI (🍼 Položaj 3-mesečnega dojenčka do položaja dojenčka pri 1 letu starosti)
Vaje ter položaji, ki jih uporablja dojenček s predponskim dihanjem (diafragma), ekscentrično jačanje globokih stabilizatorjev trupa. 🫁💪
Poleg tega, da je težava pri tem, da je medenica potisnjena naprej (anteriorno) in zarotirana, brazgotinasto tkivo (posledica operativnega posega) preprečuje hidracijo in prekrvavitev diska. Z omenjenimi vajami povzročamo nastajanje novih krvnih žil, za kar je potrebno ogromno časa. ⏳🩸
Porušil se je gibalni vzorec, ki povzroča napačne gravitacijske sile na tem področju in zato potiska disk iz idealne pozicije. 📉🧍♂️
Nevrološko gledano možgani oz. telo uporabljajo močnejše mišice, šibkejše pa zanemarjajo. Potrebno je ojačati najšibkejše globoke strukture ter z velikim številom ponovitev spremeniti sistem možganov, da začnejo programsko te strukture uporabljati. Posledično se bodo gravitacijske sile v telesu enakomerno porazdelile, za kar je zopet potrebno ogromno časa. 🧠🔁⚖️
Brazgotine, ki so nastale kot posledica operativnega posega, predstavljajo ogromen problem, saj v tem področju ni prekrvavitve in je s tem onemogočeno obnavljanje poškodovanih živcev oz. živčnih struktur. Z vajami se te brazgotine počasi uničujejo oz. razbijajo. 💥🧬