Ta zapis je iz srca, napisan zdaj ko se oziram nazaj na moj pomladni čas, napisan zaradi moje resnične hvaležnosti:
Dragi Mario.
Ko sem se spomladi s strahom odločila, da stopim čez prag fitnesa, sem bila čisto brez energije – fizično in psihično izčrpana. Doma zahtevna situacija, v službi polne obremenitve, zdravje ni bilo najboljše. Nisem vedela, kaj lahko pričakujem, a danes vem, da je bila to ena najboljših odločitev.
Hvala ti, ker si me sprejel v svoj program s potrpežljivostjo, razumevanjem in strokovnostjo. Nisi me silil, ampak si me poslušal. Prilagajal si vsak trening, iskal prave oblike vadbe zame in me ves čas nežno, a vztrajno spodbujal. Naučila sem se, da ni pomembno, koliko narediš, ampak kako – in da je napredek možen, tudi ko misliš, da ne gre več.
Ob tvoji podpori sem izgubila nekaj kilogramov – ne zato, ker bi manj jedla, ampak ker sem začela jesti bolj pametno. A to pri mojih letih ni bil glavni cilj. Moje telo se je okrepilo, bolečine so se zmanjšale, vrnila se mi je energija in danes fizično zmorem več, kot sem si kdajkoli predstavljala. Zmogla sem zaključek šolskega leta, masaže, pripravo praznovanj, spremljanje očeta na drugo stran mavrice, trdo delo na kmetiji...
Brez tvoje podpore, znanja in človeškega pristopa mi to ne bi uspelo. Hvala, ker si verjel vame, še preden sem začela verjeti sama vase.
Vesela sem, da si se odločil za profesionalno pot na tem področju, saj te uporabniki vseh starosti potrebujemo.
Z globoko hvaležnostjo,
Zdenka
