START SMART

Dobrodosel v program, kjer gibanje ni le vaja, je orodje za moč, stabilnost, obnovo in samozavest. Ta program je bil ustvarjen iz konkretne potrebe iz izkušnje poškodbe, operacije in frustracije. Zgradil sem ga na znanju, ki sem ga nabiral kot osebni trener, kiropraktik in praktikant rehabilitacije, a predvsem kot človek, ki je prehodil pot od bolečine do funkcionalnosti.

Kot START SMART uporabnik vam pripada Plan treningov v PDF obliki.

V paketu START SMART vam pripada "Uvod v Move Smart program" v PDF obliki.

Uporabnik se pri izpadnem koraku nauči:

• kako pravilno pripraviti telo na vadbo s specifično izbranimi mobilizacijskimi tehnikami, namenjenimi prav tej vaji,
• katere sklepe mora zavarovati in stabilizirati, da je gib varen in učinkovit,
• katere mišice mora aktivirati, da prevzamejo pravo vlogo pri gibanju,
• kako stabilizirati medenico, trup in kolke, da se izogne nepravilnim obremenitvam,
• kako povezati vse te elemente v enoten, kontroliran gib, ki krepi telo in hkrati zmanjšuje tveganje za poškodbe.
• da lahko to vajo izvaja kjer koli, da za njo ne potrebuje fitnes prostora
• ne potrebuje opreme, rekvizitov

Uporabnik se pri skleci nauči:

• kako pravilno pripraviti telo na vadbo s specifično izbranimi mobilizacijskimi tehnikami, namenjenimi prav tej vaji,
• katere sklepe mora zavarovati in stabilizirati, da je gib varen in učinkovit,
• katere mišice mora aktivirati, da prevzamejo pravo vlogo pri gibanju,
• kako stabilizirati medenico, trup, ramena in lopatice, da se izogne nepravilnim obremenitvam,
• kako povezati vse te elemente v enoten, kontroliran gib, ki krepi telo in hkrati zmanjšuje tveganje za poškodbe.
• da lahko to vajo izvaja kjer koli, da za njo ne potrebuje fitnes prostora
• potrebuje opreme, rekvizitov

Uporabnik se pri počepu nauči:

• kako pravilno pripraviti telo na vadbo s specifično izbranimi mobilizacijskimi tehnikami, namenjenimi prav tej vaji,
• nauči se biomehanike osnovnega gibalnega vzorca, ki ga uporablja vsak dan, kar mu omogoča, da se v vsakodnevnem življenju giblje svobodno, varno in brez bolečin.
• katere sklepe mora zavarovati in stabilizirati, da je gib varen in učinkovit,
• katere mišice mora aktivirati, da prevzamejo pravo vlogo pri gibanju,
• kako stabilizirati medenico, trup in kolke, da se izogne nepravilnim obremenitvam,
• kako povezati vse te elemente v enoten, kontroliran gib, ki krepi telo in hkrati zmanjšuje tveganje za poškodbe.
• da lahko to vajo izvaja kjer koli, da za njo ne potrebuje fitnes prostora
• ne potrebuje opreme, rekvizitov

Uporabnik se pri potisku nad glavo nauči:

• kako pravilno pripraviti telo na vadbo s specifično izbranimi mobilizacijskimi tehnikami, namenjenimi prav tej vaji,
• nauči se biomehanike osnovnega gibalnega vzorca, ki ga uporablja vsak dan, kar mu omogoča, da se v vsakodnevnem življenju giblje svobodno, varno in brez bolečin.
• katere sklepe mora zavarovati in stabilizirati, da je gib varen in učinkovit,
• katere mišice mora aktivirati, da prevzamejo pravo vlogo pri gibanju,
• kako stabilizirati medenico, trup, ramena in lopatice, da se izogne nepravilnim obremenitvam,
• kako povezati vse te elemente v enoten, kontroliran gib, ki krepi telo in hkrati zmanjšuje tveganje za poškodbe.
• da lahko to vajo izvaja kjer koli, da za njo ne potrebuje fitnes prostora
• ne potrebuje opreme, rekvizitov

Uporabnik se pri mrtvem dvigu nauči:

• kako pravilno pripraviti telo na vadbo s specifično izbranimi mobilizacijskimi tehnikami, namenjenimi prav tej vaji,
• nauči se biomehanike osnovnega gibalnega vzorca, ki ga uporablja vsak dan, kar mu omogoča, da se v vsakodnevnem življenju giblje svobodno, varno in brez bolečin, da pri vsakodnevnih opravilih križ več ne boli.
• Spozna kaj je zadnja kinetična veriga
• katere sklepe mora zavarovati in stabilizirati, da je gib varen in učinkovit,
• katere mišice mora aktivirati, da prevzamejo pravo vlogo pri gibanju,
• kako stabilizirati medenico, trup, ramena in kolke, da se izogne nepravilnim obremenitvam,
• kako povezati vse te elemente v enoten, kontroliran gib, ki krepi telo in hkrati zmanjšuje tveganje za poškodbe.

Uporabnik se pri veslanju v predklonu nauči:

• kako pravilno pripraviti telo na vadbo s specifično izbranimi mobilizacijskimi tehnikami, namenjenimi prav tej vaji,
• katere sklepe mora zavarovati in stabilizirati, da je gib varen in učinkovit,
• katere mišice mora aktivirati, da prevzamejo pravo vlogo pri gibanju,
• kako stabilizirati medenico, trup, ramena in kolke, da se izogne nepravilnim obremenitvam,
• kako povezati vse te elemente v enoten, kontroliran gib, ki krepi telo in hkrati zmanjšuje tveganje za poškodbe.

Uporabnik se pri potisku s prsi nauči:

• kako pravilno pripraviti telo na vadbo s specifično izbranimi mobilizacijskimi tehnikami, namenjenimi prav tej vaji,
• katere sklepe mora zavarovati in stabilizirati, da je gib varen in učinkovit,
• katere mišice mora aktivirati, da prevzamejo pravo vlogo pri gibanju,
• kako stabilizirati medenico, trup, ramena in lopatice, da se izogne nepravilnim obremenitvam,
• kako povezati vse te elemente v enoten, kontroliran gib, ki krepi telo in hkrati zmanjšuje tveganje za poškodbe.

Uporabnik se pri zgibu nauči:

• kako pravilno pripraviti telo na vadbo s specifično izbranimi mobilizacijskimi tehnikami, namenjenimi prav tej vaji,
• katere sklepe mora zavarovati in stabilizirati, da je gib varen in učinkovit,
• katere mišice mora aktivirati, da prevzamejo pravo vlogo pri gibanju,
• kako stabilizirati medenico, trup, ramena in lopatice, da se izogne nepravilnim obremenitvam,
• kako povezati vse te elemente v enoten, kontroliran gib, ki krepi telo in hkrati zmanjšuje tveganje za poškodbe.

Kardio vadba je ključna za razvoj vzdržljivosti, boljšo porabo energije in krepitev srčno-žilnega sistema. Na tem mestu najdeš preproste, a učinkovite kardio vaje, ki jih lahko izvajaš kjerkoli – doma, v fitnesu ali v naravi. Z njimi boš izboljšal kondicijo, hkrati pa bo tvoje telo pripravljeno na večje obremenitve in izzive.

Jumping jack je osnovna pliometrična vaja, ki s kombinacijo poskokov in odrivanja rok aktivira celo telo. Zaradi enostavne izvedbe je vaja primerna tako za začetnike kot za napredne, intenzivnost pa se lahko uravnava s hitrostjo in dolžino trajanja. Redno izvajanje jumping jackov krepi srčno-žilni sistem, spodbuja porabo kalorij ter izboljšuje gibljivost in reaktivnost mišic.

Visoki skiping je klasična atletska vaja, pri kateri s pospešenim dvigovanjem kolen aktivno vključujemo spodnje okončine in jedro. Gre za dinamično kardio vajo, ki povečuje srčni utrip, izboljšuje aerobno kapaciteto, koordinacijo in eksplozivnost. Z rednim izvajanjem visoki skiping izboljšuje tekaško tehniko, povečuje frekvenco koraka in krepi živčno-miščno povezavo. Vaja je primerna kot del ogrevanja, intervalnega treninga ali samostojne kardio vadbe.

Nizek skiping v preži se izvaja v polčepu oziroma nizki športni drži, podobni obrambni poziciji košarkarja. Ker vaja zahteva stalno napetost v mišicah in hkrati hitro delo nog, učinkovito razvija koordinacijo, agilnost in eksplozivnost. Nizek skiping v preži simulira specifične športne situacije, kjer je potrebno hitro in nadzorovano gibanje iz nizke pozicije. Primeren je pri športih, ki zahtevajo eksplozivne spremembe smeri in stabilnost v nizkem položaju (košarka, rokomet, nogomet, tenis).

Preskakovanje kolebnice je ciklična pliometrična aktivnost, ki temelji na ritmičnih odrivih iz gležnja z minimalnim časom stika s podlago. Biomehansko vaja krepi elastične komponente mišično-tetivnega kompleksa in izboljšuje reaktivno moč (stretch-shortening cycle). Redno izvajanje vodi do povečane kostne mineralne gostote, boljše nevromišične koordinacije in večje ekonomičnosti gibanja.

Alpinist je kompleksna kardio-vzdržljivostna vaja, ki združuje elemente dinamične stabilizacije trupa, pliometričnega dela spodnjih okončin in podporne funkcije zgornjega dela telesa. Izvaja se v položaju sklece, kar zahteva aktivacijo stabilizatorjev ramenskega obroča in trupa, medtem ko spodnje okončine izvajajo izmenično upogibanje kolkov v visokem tempu. Biomehansko vaja razvija nevromiščno koordinacijo, hitrost in reaktivno moč, hkrati pa zaradi položaja sklece intenzivno krepi globoke stabilizatorje trupa. Zaradi visoke frekvence gibanja alpinist učinkovito povečuje srčni utrip, izboljšuje anaerobno vzdržljivost in pospešuje presnovo.

Vojaški poskok (burpee) je sestavljen gibalni vzorec in sicer iz gibalnih vzorcev počepa, sklece in vertikalnega skoka. Kompleksnost tega gibalnega vzorca je skrita v sposobnosti prehoda iz enega v drug (začetni, končni) položaj istega ali drugega gibalnega vzorca. Začetni položaj je stoja. Sledi prehod v gibalni vzorec sklece. Sledi kompleksen in eksploziven gib, kjer sočasno iztegnemo komolce (dvig od tal) in pritegnemo kolena podse (upogib kolkov in kolen) do spodnjega položaja počepa. Temu sledi še prehod v vertikalni skok in doskok, ki predstavljata končni položaj pri gibalnem vzorcu vojaškega poskoka. Takšno zaporedje zagotavlja visoko obremenitev srčno-žilnega sistema ter sočasno razvoj mišične vzdržljivosti. Zaradi visoke intenzivnosti je vojaški poskok ena najučinkovitejših vaj za razvoj splošne kondicijske pripravljenosti in presnovno stimulacijo.

Ta tehnika je priporočljiva za sproščanje napetosti v glutealnih mišicah ter zmanjševanje občutljivosti bolečih točk. Uporablja se pri občutku zategnjenosti v zadnjici, pri bolečinah v kolku ali križu ter kot priprava na gibanje, kjer sodeluje kolčni sklep.

Z nadzorovanim pritiskom na žogico omogočimo boljšo prekrvavitev in sprostitev mehkega tkiva, kar lahko prispeva k večji gibljivosti kolka in zmanjšanju kompenzacij v ledvenem delu hrbtenice.

Ta tehnika je priporočljiva za sproščanje napetosti na zunanjem delu kolka in medenice ter zmanjševanje občutljivosti bolečih točk. Uporablja se pri občutku zategnjenosti v lateralnem delu kolka, pri obremenitvah kolčnega sklepa ter kot priprava na gibanja, kjer je pomembna stabilnost in gibljivost medenice.

Z nadzorovanim pritiskom na žogico izboljšamo prekrvavitev in sprostitev mehkega tkiva, kar lahko prispeva k boljši funkciji kolka ter zmanjšanju kompenzacij v spodnjem 

Ta tehnika je priporočljiva za sproščanje napetosti v zadnji loži stegna ter zmanjševanje občutljivosti bolečih točk. Uporablja se pri občutku zategnjenosti zadnje kinetične verige, omejeni gibljivosti kolka ali kolena ter kot priprava na gibanja, kjer sodelujejo mišice zadnje strani telesa.

Z aktivnim gibanjem kolena preko pritiska na žogico izboljšamo prekrvavitev in sprostitev mehkega tkiva, kar lahko prispeva k večji gibljivosti, boljši funkciji mišic ter zmanjšanju kompenzacij pri gibanju.

Ta tehnika je priporočljiva za sproščanje napetosti v sprednjem delu stegna ter zmanjševanje občutljivosti bolečih točk. Uporablja se pri občutku zategnjenosti kvadricepsa, obremenitvah kolena ali kolka ter kot priprava na gibanja, kjer je pomembna dobra gibljivost sprednje strani stegna.

Z rolanjem po mišici izboljšamo prekrvavitev in sprostitev mehkega tkiva, kar lahko prispeva k večji gibljivosti, zmanjšanju napetosti ter boljši funkciji kolenskega in kolčnega sklepa.

Ta tehnika je priporočljiva za sproščanje napetosti v mečnih mišicah ter zmanjševanje občutljivosti bolečih točk. Uporablja se pri občutku zategnjenosti v goleni, omejeni gibljivosti gležnja ter kot priprava na gibanja, kjer je pomembna dobra funkcija spodnjega dela noge.

Z rolanjem po posteriorni strani goleni izboljšamo prekrvavitev in sprostitev mehkega tkiva, kar lahko prispeva k večji gibljivosti gležnja, zmanjšanju napetosti ter boljši stabilnosti pri gibanju.

Ta tehnika je priporočljiva za sproščanje napetosti v zadnjem delu stegna ter zmanjševanje občutljivosti bolečih točk. Uporablja se pri občutku zategnjenosti zadnje kinetične verige, omejeni gibljivosti kolka ter kot priprava na gibanja, kjer sodelujejo mišice zadnje strani telesa.

Z rolanjem po mišici izboljšamo prekrvavitev in sprostitev mehkega tkiva, kar lahko prispeva k večji gibljivosti, zmanjšanju napetosti ter boljši funkciji kolka in kolena.

Ta tehnika je priporočljiva za sproščanje napetosti v sprednjem delu stegna ter zmanjševanje občutljivosti bolečih točk. Uporablja se pri občutku zategnjenosti kvadricepsa, obremenitvah kolena ali kolka ter kot priprava na gibanja, kjer je pomembna dobra gibljivost sprednje strani stegna.

Z aktivnim gibanjem kolena preko pritiska na žogico izboljšamo prekrvavitev in sprostitev mehkega tkiva, kar lahko prispeva k večji gibljivosti, zmanjšanju napetosti ter boljši funkciji kolenskega in kolčnega sklepa.

Ta tehnika je priporočljiva za sproščanje napetosti v sprednjem delu stegna ter izboljšanje gibljivosti kolka. Uporablja se pri občutku zategnjenosti kvadricepsa, omejenem iztegu kolka ter kot priprava na gibanja, kjer je pomembna pravilna pozicija medenice in stabilnost trupa.

Z uporabo PNF tehnike (napni–sprosti) dosežemo globlje sproščanje mišice, kar omogoča večji obseg gibanja in boljši nadzor nad položajem telesa. To lahko prispeva k zmanjšanju kompenzacij v ledvenem delu hrbtenice ter izboljšanju učinkovitosti gibanja.

Ta tehnika je priporočljiva za izboljšanje gibljivosti kolka v fleksiji in zunanji rotaciji ter zmanjševanje občutljivosti v področju kolčnega sklepa. Uporablja se pri omejenem obsegu gibanja v počepu, občutku zategnjenosti v kolku ter kot priprava na gibanja, kjer je pomembna stabilnost in kontrola kolena.

Z aktivnim potiskom kolena navzven ob stabilizaciji stopala omogočimo boljšo aktivacijo in sprostitev struktur v kolku, kar lahko prispeva k večji globini počepa, boljši poravnavi spodnjih okončin ter zmanjšanju kompenzacij.

Ta tehnika je priporočljiva za izboljšanje gibljivosti kolka v zunanji rotaciji in fleksiji ter zmanjševanje togosti v področju kolka. Uporablja se pri občutku zategnjenosti, omejenem obsegu gibanja ter kot priprava na gibanja, kjer je pomembna dobra kontrola kolčnega sklepa.

Z aktivnim gibanjem v različnih smereh ob ohranjanju nevtralnega položaja hrbtenice omogočimo boljšo sprostitev in prekrvavitev mehkega tkiva, kar lahko prispeva k večji gibljivosti, boljši stabilnosti ter zmanjšanju kompenzacij pri gibanju.

Ta tehnika je priporočljiva za izboljšanje gibljivosti kolčnega sklepa ter zmanjševanje občutka zategnjenosti v kolku. Uporablja se pri omejenem obsegu gibanja, občutku kompresije v kolku ter kot priprava na gibanja, kjer je pomembna pravilna funkcija kolčnega sklepa.

Z uporabo posteriorne sile elastike ustvarimo več prostora v sklepu, medtem ko z gibanjem kolena dodatno spodbudimo sprostitev in aktivacijo struktur v kolku. To lahko prispeva k boljši gibljivosti, zmanjšanju pritiska v sklepu ter manjši pojavnosti kompenzacij.

Ta tehnika je priporočljiva za izboljšanje gibljivosti kolka v notranji rotaciji ter zmanjševanje togosti v sklepni kapsuli. Uporablja se pri omejenem obsegu gibanja, občutku “zablokiranosti” v kolku ter kot priprava na gibanja, kjer je pomembna kontrola rotacij v kolčnem sklepu.

Z aktivnim gibanjem v različnih smereh in stabilizacijo stopal omogočimo večji vpliv na sklepno kapsulo, kar lahko prispeva k večji gibljivosti, boljši funkciji kolka ter zmanjšanju kompenzacij v medenici in ledvenem delu hrbtenice.

Ta tehnika je priporočljiva za izboljšanje gibljivosti kolka v iztegu (ekstenziji) ter zmanjševanje občutka zategnjenosti v sprednjem delu kolka. Uporablja se pri omejenem iztegu kolka, pri obremenitvah v ledvenem delu hrbtenice ter kot priprava na gibanja, kjer je pomembna aktivacija zadnjice in stabilen položaj medenice.

Z anteriorno silo elastike ustvarimo več prostora v sklepu, dodatne oscilacije pa omogočijo boljšo sprostitev in aktivacijo struktur v kolku. To lahko prispeva k večji gibljivosti, boljši kontroli gibanja ter zmanjšanju kompenzacij.

Ta tehnika je priporočljiva za izboljšanje gibljivosti gležnja v dorzalni fleksiji ter zmanjševanje občutka zategnjenosti v spodnjem delu noge. Uporablja se pri omejenem pomiku kolena naprej, težavah pri počepu ali hoji ter kot priprava na gibanja, kjer je pomembna stabilnost stopala in pravilna funkcija gležnja.

Z uporabo posteriorne sile elastike ustvarimo več prostora v sklepu, medtem ko z aktivnim gibanjem kolena dodatno spodbudimo sprostitev in funkcijo struktur v gležnju. To lahko prispeva k boljši gibljivosti, stabilnosti ter zmanjšanju kompenzacij v kolenu in kolku.

Te vaje so učinkovito orodje za pripravo zgornjega dela telesa na gibanje. Z njimi odpremo in zmobiliziramo ramena in lopatice ter prsni del hrbtenice, hkrati pa sprostimo fascialne napetosti in mišične zlepke ter vključimo masažo mehkih tkiv.

Ta tehnika je priporočljiva za izboljšanje gibljivosti prsnega dela hrbtenice ter zmanjševanje togosti v zgornjem delu trupa. Uporablja se pri omejenem iztegu v prsnem delu, slabi drži ter kot priprava na gibanja, kjer je pomembna pravilna poravnava hrbtenice.

Z nadzorovanim iztegom preko valjčka omogočimo boljšo gibljivost prsnega dela hrbtenice, brez kompenzacij v ledvenem in vratnem predelu. To lahko prispeva k boljši drži, večji učinkovitosti gibanja ter zmanjšanju obremenitev na drugih delih hrbtenice.

Ta tehnika je priporočljiva za sproščanje napetosti v področju med lopatico in hrbtenico ter izboljšanje gibljivosti reber. Uporablja se pri občutku togosti v zgornjem delu hrbta, omejenem dihanju ter kot podpora pri izboljšanju drže.

Z usmerjenim pritiskom na žogico omogočimo sprostitev mehkega tkiva in boljšo prekrvavitev, kar lahko prispeva k večji gibljivosti prsnega koša, boljšemu dihanju ter zmanjšanju napetosti v tem predelu.

Ta tehnika je priporočljiva za sproščanje napetosti v zadnjem delu nadlakti ter zmanjševanje občutljivosti bolečih točk. Uporablja se pri občutku zategnjenosti, obremenitvah v ramenskem sklepu ter kot priprava na gibanja, kjer sodelujejo mišice zadnje strani nadlakti.

Z rolanjem po mišici izboljšamo prekrvavitev in sprostitev mehkega tkiva, kar lahko prispeva k boljši gibljivosti ramena, zmanjšanju napetosti ter boljši funkciji zgornjega dela telesa.

Ta tehnika je priporočljiva za izboljšanje gibljivosti ramenskega sklepa v upogibu in zunanji rotaciji ter zmanjševanje občutka zategnjenosti v ramenih. Uporablja se pri omejenem obsegu gibanja, občutku napetosti v zgornjem delu telesa ter kot priprava na gibanja nad glavo.

Z distrakcijsko silo elastike ustvarimo več prostora v sklepu, medtem ko z oscilacijami dodatno spodbudimo sprostitev in aktivacijo struktur v ramenu. To lahko prispeva k večji gibljivosti, boljši stabilnosti ter zmanjšanju kompenzacij v hrbtenici in lopaticah.

Ta tehnika je priporočljiva za sproščanje napetosti na stranskem delu prsnega koša ter izboljšanje gibljivosti reber. Uporablja se pri občutku togosti v prsnem košu, omejenem dihanju ter kot priprava na gibanja, kjer je pomembna mobilnost zgornjega dela trupa.

Z rolanjem po lateralnem delu prsnega koša izboljšamo prekrvavitev in sprostitev mehkega tkiva, kar lahko prispeva k večji gibljivosti reber, boljšemu dihanju ter zmanjšanju napetosti v tem predelu.

Ta tehnika je priporočljiva za izboljšanje gibljivosti ramenskega sklepa v upogibu in zunanji rotaciji ter zmanjševanje občutka zategnjenosti v sprednjem delu ramena. Uporablja se pri omejenem obsegu gibanja, občutku kompresije v ramenu ter kot priprava na gibanja nad glavo.

S posteriorno distrakcijsko silo elastike ustvarimo več prostora v sklepu, kar omogoča boljše gibanje nadlakti. To lahko prispeva k večji gibljivosti, boljši stabilnosti ter zmanjšanju kompenzacij v trupu in lopaticah.

Ta tehnika je priporočljiva za izboljšanje gibljivosti ramenskega sklepa v upogibu in zunanji rotaciji ter zmanjševanje občutka zategnjenosti v ramenih. Uporablja se pri omejenem obsegu gibanja nad glavo ter kot priprava na vaje, kjer je potrebna dobra mobilnost in stabilnost ramen.

Z nadzorovanim pomikom nazaj in navzdol ob stabilnem položaju komolcev omogočimo večji obseg gibanja v ramenskem sklepu, kar lahko prispeva k boljši gibljivosti, večji kontroli ter zmanjšanju kompenzacij v hrbtenici.

Ta tehnika je priporočljiva za sproščanje napetosti v sprednjem delu prsnega koša ter zmanjševanje občutljivosti bolečih točk. Uporablja se pri občutku zategnjenosti pod ključno kostjo, omejenem odpiranju prsnega koša ter kot podpora pri izboljšanju drže.

Z usmerjenim pritiskom na žogico omogočimo sprostitev mehkega tkiva in boljšo prekrvavitev, kar lahko prispeva k večji gibljivosti prsnega koša, boljšemu dihanju ter zmanjšanju napetosti v tem predelu.

Ta tehnika je priporočljiva za izboljšanje gibljivosti ramenskega sklepa v iztegu in notranji rotaciji ter zmanjševanje občutka zategnjenosti v zadnjem delu ramena. Uporablja se pri omejenem obsegu gibanja, občutku napetosti v ramenu ter kot priprava na gibanja, kjer je pomembna kontrola ramenskega sklepa.

Z distrakcijsko silo elastike ustvarimo več prostora v sklepu, medtem ko z rotacijo trupa dodatno spodbudimo sprostitev in gibljivost struktur v ramenu. To lahko prispeva k boljši funkciji ramena, večji gibljivosti ter zmanjšanju kompenzacij v lopaticah in hrbtenici.

Ta tehnika je priporočljiva za izboljšanje gibljivosti ramenskega sklepa v zunanji rotaciji in upogibu ter zmanjševanje občutka zategnjenosti v ramenu. Uporablja se pri omejenem obsegu gibanja, težavah pri dvigu roke ter kot priprava na gibanja nad glavo.

Z aktivnim potiskom palice omogočimo večji obseg gibanja in boljšo kontrolo nad položajem nadlakti, kar lahko prispeva k večji gibljivosti, boljši stabilnosti ter zmanjšanju kompenzacij v trupu in lopaticah.

Ta tehnika je priporočljiva za izboljšanje gibljivosti ramenskega sklepa v notranji rotaciji ter iztegu ter zmanjševanje občutka zategnjenosti v sprednjem delu ramen. Uporablja se pri omejenem obsegu gibanja, slabi drži ter kot priprava na gibanja, kjer je pomembna stabilnost ramen in položaj lopatic.

Z nadzorovanim spuščanjem medenice ob stabilnem položaju ramen omogočimo raztezanje in sprostitev struktur v sprednjem delu ramena, kar lahko prispeva k večji gibljivosti, boljši poravnavi ter zmanjšanju kompenzacij v zgornjem delu telesa.